V Ljubljani smo izvedli montažno brušeno AB ograjo. Z enostransko izvedbo temelja praktično nismo posegali v pločnik, razen cca 30 cm prostora ki je potreben kadar je ograja postavljena na mejo.
Betonske ograje je možno naročiti tudi v drugih obdelanih vzorcih. Slike izvedenih izdelkov objavimo v kratkem.
Lahko pa skupaj z ograjo pridobite še vidno hišno številko, ki je bila do sedaj vedno zakrita.
Ograje, ki jih postavimo okrog doma, so običajno namenjene omejevanju dostopa tujih oseb na parcelo, dvorišče ali vrt in s tem zagotavljanju zasebnosti. Kakšno ograjo lahko postavimo in katera dovoljenja potrebujemo zanjo, smo preverili na ministrstvu za okolje in prostor.
Za ograjo, ki jo gradimo hkrati s hišo in je torej predvidena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za hišo, ni treba pridobivati ne lokacijske informacije ne posebnega gradbenega dovoljenja. Postavitev ograje je namreč ena od faz gradnje hiše in ograja v tem primeru ni objekt, ki se gradi samostojno. Seveda mora biti ta natanko takšna in mora stati natanko tam, kot je zapisano v gradbenem dovoljenju za hišo.
Ograja, ki jo nameravamo postaviti okrog hiše, v kateri že živimo, je v zakonu o graditvi objektov predvidena kot pomožni objekt in sodi med enostavne objekte, za katere običajno zadostuje lokacijska informacija. Gradbeno dovoljenje ni potrebno, če je v lokacijski informaciji vidno, da je gradnja v skladu z občinskim izvedbenim prostorskim aktom, njena velikost, način gradnje in odmik od meje sosednjih zemljišč pa so v skladu z občinskimi predpisi. Seveda je treba pri tem upoštevati tudi določbe zakona o graditvi objektov, po katerih mora biti ograja najmanj pol metra oddaljena od meje sosednjega zemljišča, njena konstrukcija pa ne sme posegati v sosednje zemljišče, če ni določeno drugače z občinskimi predpisi.7
Vir: http://www.deloindom.si/ni-vseeno-kdaj-postavimo-ograjo
Najboljša zaščita betona Protectosil BHN in protectosil SC concentrat
